Meteorologi so napovedali, da bo našo deželico prekrivala nizka oblačnost in da bo ta pokrov vztrajal ves dan. Dopoldne je bil videti še nekako prijazen, popoldne pa se je zgostil in popolnoma zakril vse bližnje hribe. Na debelo in na gosto.

Čedalje slabše je kazalo, a sem se vseeno na hitro odločil. Namesto kosila sem pripravil nahrbtnik in smo šli: 3 glave in 10 nog, na Krn gledat sončni zahod.

Če ga ne bo, bomo imeli pa malo daljši sprehod. Nadaljevanje zgodbe sledi tukaj:  Klik na ta naslov:  Krn – sončni zahod nad oblačnim pokrovom, 24.11.2012   in projekcija se bo naložila.

Letošnja jesen ni minila tako kot sem si želel. Malo tudi zaradi dežja. Preveč ga je bilo ob nepravem času. Za četrtek 25. oktobra so vremenarji napovedali, da bo to zadnji topel jesenski dan. Potem bo sledilo obdobje dežja in seveda tudi snega do nižin.

Dan smo izkoristili, tako kot se spodobi: od jutra do večera. Kaj dosti od njega nisem pričakoval, vsaj kar se fotografiranja tiče. A navadno je že tako, da te narava ravno takrat najbolj preseneti. Toliko lepega je bilo, da bi lahko ostal tam zgoraj še kakšen dan. A je bil že naslednji dan oblačen in deževen.

Z Rejem in Darkyjem, mojima zvestima štirinožnima spremljevalcema, smo se ob svitu odpravili iz doline Polog mimo izvira Tolminke, na Prehodce, …

se spustili do Krnskega jezera, …

nato pa nadaljevali na Prag (pod Batognico), čez Peske in mimo Piramide na planino Lašca …

in spet navzdol pod Kuntarjem do izhodišča. Tako je bilo videti na zemljevidu:

Kako pa je vse skupaj bilo videti skozi objektiv, si lahko ogledate, če kliknete na to povezavo tukaj: Krog okoli Pologa, 25.10.2012.

Za 15 MB je tega PPS-ja, zato malo potrpljenja. Tisti s slabšo internetno povezavo lahko v miru spijete kavo, preden vam jo naloži in odpre. Če kljub temu ne bo šlo, mi pa napiši na mail:  miljko.lesjak@gmail.com.

Za razliko od prejšnjih let, sva se tokrat namesto proti zahodu obrnila proti vzhodu. Bolj natančno proti jugovzhodu. V našo bivšo skupno državo. Najmanj do Črne gore, Durmitorja sva nameravala. Mogoče pa še dlje. Brez cilja, brez poti, brez … tako kot ponavadi. Vse, kar sva potrebovala, sva imela s seboj: prevoz, posteljo, shrambo, dva psa čuvaja za vsak primer, …   … in tudi kuhinjo, Mini kuhinjo “Piccolo”. Vsaj tako pravi reklama. Le od kdaj stoji tam, v tistih odročnih krajih. Pozabljena od ljudi. Tokratni dopust je minil, tako se nama je vsaj zdelo, v znamenju dežja. Toliko deževnih dni, kot sedaj, ni bilo v kar nekaj zaporednih letih skupaj. Kljub temu pa se  je našlo kar nekaj zanimivih utrinkov s poti. Utrinkov, po katerih si bom zapomnil ta dopust. Vseh je preveč, nekaj pa jih je le zbranih tu: (klik na naslov in malo potrpljenja):  09-22.09.2012 Utrinki z dopusta      

Okoli planine Razor nad Tolminom se v polkrogu razteza venček gora. Tja okoli 2000 m visoko se vzpnejo. Na skrajni desni se pahljača konča z razglednim Žabijskim Kukom.

Nanj vodi nemarkirana, a  vzdrževana planinska pot. Začne se vrh travnika nad Močilami. A najprej jo je potrebno najti.

Nadaljevanje projekcije je tu >>>:  Žabijski Kuk, 07.06.2012                          (klikni in počakaj, da naloži…)

Enkrat zelo zgodaj, drugič zelo pozno, a tudi ob malo  bolj “normalni” uri  znam najti pot v hribe.  Ne ravno pogosto, a včasih se le zgodi.

Za pozno vstajanje je bil tokrat kriv nočni pogled na deževno nebo in seveda urejanje fotografij za računalnikom. Tako največkrat dočakam nov dan in jutro se vedno prezgodaj začne.

Vremenska napoved je za popoldne obetala nevihte.

Do takrat pa je bilo še nekaj časa. Zakaj ga ne bi izkoristil ?                          Nadaljevanje je tu: >>> Škofič, 28.05.2012.

.

Aprilsko vreme sredi maja. Kar nekajkrat na dan se zamenjata sonce in dež. Ko se še v sončnem vremenu že odločiš, da boš nekam šel, te preseneti dež. Čez kakšno urico se sonce spet smehlja z modrega neba. Po nekaj dneh me je spet zamikalo. Da bi šel zvečer pogledat lep sončni zahod. 

Vreme pa … ni da bi komentiral. Tako je bilo … Krn v nevihti, 23.05.2012

…