Po kosilu je zadostoval en sam pogled skozi okno na tiste koprene na nebu in v hipu je bila sprejeta odločitev. Sončni zahod na Batognici bi znal biti čudovit in slabe 4 ure časa bi moralo več kot zadostovati. Čez pol ure smo se trije že peljali proti planini Kuhinja. Rei in Darky ponavadi takega sprehoda ne zamudita.

Ob sončnih, lepih nedeljah se v Krnskem koncu navadno kar tare planincev. A proti večeru se gore spraznijo, tišina spet leže med vrhove in zaton sonca navadno dočakam sam.

Tako nekako je bilo tudi tokrat. S slikami je najlažje povedati, kako je bilo. En klik na ta naslov Lužnica-Batognica, 26.10.2014, da se 9,7 MB velika projekcija naloži in odpre.