V mesecu maju, mesecu mladosti, ko sem kratke rokave pospravil v omaro in na dan spet potegnil velur, ni bilo prav dosti lepih, sončnih dni. Pravzaprav bi jih lahko preštel na prste ene roke. Dež je bil naš skoraj vsakodnevni spremljevalec.    

Konec meseca pa je sneg pobelil še tiste malo nižje hribe. Kot sredi zime … 

Ravno za take razmere moja rama še ni prava, so pa lahko prijetni sprehodi tudi na malo nižje “griče”. Kobilja glava in pod njo Kobala sta ravno pravšnji. Če se nanjo povzpneš iz doline, je vzpona toliko kot na Krn.  A čez  udobje ga ni in do Stadorja vodi kar lepa, asfaltirana pot.

Tam se navadno vse začne. Pot na vrh, a tudi razgledi. Tudi tokrat je bilo tako. Če klikneš na ta naslov >>>  “Kobilja glava – obisk padalcev, 21-22.05.2013”, malo počakaš, da se  projekcija naloži, boš videl, kako je bilo.

Po dolgem, predolgem času, ko so me prijatelji že večkrat opomnili,  sem  se le spravil k urejanju strani.

Malo časa sem imel na voljo, premalo, le nekaj dopoldanskih uric, a sem  kljub temu  zavil s poti in se odpeljal do Cerkniškega jezera.

Rekli so mi, da sem ga zamudil za vsaj tri tedne,  a kaj, ko takrat fotoaparata še nisem mogel držati v roki, kaj šele, da bi obračal volan avtomobila. Operacija ramena zahteva svoj čas. Sicer pa, narave ne zamudiš nikoli, vsakič se najde kakšen zanimiv pogled. Tudi tokrat. 

Žal mi je bilo le, da ni bilo več časa za uživanje. Ga bo pa drugič.  Če te zanima, kako je bilo, klik na ta naslov >>>  “Cerkniško jezero, 14.05.2013“   in počakaj, da se projekcija naloži. Za 10,8 MB jo je. Za tiste s slabšo linijo …

.