Miljko Lesjak, Most na Soči, Slovenija, EU
Gorski reševalec, ljubitelj gora, narave in fotografije, ki svoj pogled skozi objektiv rad pokaže tudi drugim. In podraži …
Zanimivo področje je fotografija. Ko ravno nekaj obvladaš, ko se nečesa naučiš in spoznaš, ko misliš, da veliko veš, ugotoviš, da si spet na začetku. Malo višje na stopnici znanja, a spet na začetku stopnice. In znova se učiš in spoznavaš. Vsak dan izveš nekaj novega, kot pri Alzheimerju …
Tako je tudi z mojimi PPS (Power Point Slide show) projekcijami. Na enem mestu so zbrane vse. Od tistih prvih, ki so bile namenjene samo ožjemu krogu prijateljev, pa do zadnjih, ko se je krog prijateljev zelooo razširil.
Nastale so zaradi prijateljev, tistih prijateljev, ki sem jih dražil od vsega začetka. A glej ga vraga. Najmanj odziva je sedaj ravno od njih. Ne vprašanja, ne komentarja, ne predloga ali odziva. Nič. Kot da bi se bali. Le česa???
Nočni gost na prvem programu radia Koper 24.11.2018: https://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174577929?fbclid=IwAR3o1jAkFyjVWe3QuiF_Drr3HcSsKajheKMSZhRs7g2-dt1baMu0Ncw6MXY
Za dražit prijatelje 
Hvala Miljko, da deliš z nami tako čudovite vtise.
Nepopisno čudovito in lahko je vsakemu izmed nas žal, da tega nismo (še) doživeli.
Zdravo Miljko, čudovita narava, slike, vse – hvala, vse dobro in lp Liljana
Zelo, zelo sem vesela, da z nami deliš TVOJA ČUDOVITA DELA, se pa moram zahvaliti g. Gorjanu in g. Medvešku, da jih pridno delijo z nami, z vsem spoštovanjem Alenka
Krasne slike, lepi vtisi … me spominja na služenje vojske v tvojih krajih 🙂
Od kar poznam Tvoje delo in od dneva,ko sem Ti lahko segel v roko,doživljam ta košček slovenske zemlje čisto drugače kot do sedaj.Z vsem občudovanjem iskrena HVALA. Jure.
Lepo, čudovito, le zakaj ne morem tudi jaz biti tam, kjer si ti naredil tako lepe fotke
in imel nepopisno doživetje.
Čeprav sem nardila dve slovenski transverzali se nikoli nisem podala na gore
pozimi. Strah, premalo moči, nimam takšnega prijatelja, ki bi z mano počasi le
kam prišel, preveč sem že v letih. A hrepeneje ostaja. Mogoče se mi bo ta želja
izpolnila v naslednjem življenju.
LEPO, čudovito, le zakaj ne morem tudi jaz biti tam, kjer si ti naredil tako lepe fotke
in imel nepopisno doživetje.
Čeprav sem naredila dve slovenski transverzali, se nikoli nisem poda na gore
pozimi. Strah, premalo moči, nimam takšnega prijatelja (sploh ga nimam), ki bi
z mano pošasi le kam prišel, preveč sem že v letih. A hrepeneje ostaja. Mogoče
se mi bo ta želja izpolnika v naslednjem življenju.
Iskrene čestitke za Vaše fotografije. Super so. Ena lepša od druge.
Želim Vam še veliko takih umetniških izdelkov!
Najlepše se ti zahvaljujem za užitke.Rad bi imel tvojo zagnanost in mladost.Nekaj teh krajev sem prehodil v poletnem času.Tudi tkrat je bilo lepo.Kako izgleda Krnsko j. pozimi?
Zamrznjeno. Če je dolgo zelo mraz nastane kar debel led. In kar dolgo se zadrži.
Hvala!
Iskrene čestitke za tako zahtevne podvige v gorah. Slike so čudovite. Upam, da boš še dolgo obiskoval naše gore in nam pošiljal fotke. Hvala! Lep pozdrav! Mira Boltar
Težko bi izrazil vso hvaležnost za posredovane čudovite poglede na vse lepote naših gora, do katerih marsikdo lahko pride samo z vašo pomočjo. Prisrčna hvala, z željo na še mnoge lepe izlete. Mile
Odslej, odkar sem te odkril po naklučju, te bom seveda tudi jaz z veseljem spremljal. Tudi v mojem srcu je narava, hribi, rože, fotografija …., Sicer pa sem na nekem “rastlinskem” forumu o tebi kot gorskem reševalcu komuniciral že pred leti, žal pa nič o tem, kako odličen fotograf si.
Lp, Miro
Žal se je moj zgornji komentar malo zamaknil, velja seveda tebi. Miljko. Verjetno zaradi sorodnosti imen Miljko – Mile. Pa brez zamere, oba….
Krasne fotke, odlični komentarji, super destinacije, pa še kaj bi se našlo; iskrena hvala, ker ste vse to pripravljeni deliti z nami, da lahko obujamo spomine ali pa obžalujemo, ker nam ni bilo dano, da bi opisane kraje doživeli v živo. Hvala, ker lahko na ta način spoznavamo našo majhno veliko in čudovito Slovenijo! Se priporočam in vam želim vse dobro. Maruša
Krasne zgodbe in božanske slike,le tako še naprej,
Rok
Hvala za te čudovite maile in še veliko varnuh korakov v letu ki prihaja
Oj!
Kaj ti je zastal korak? Nič pošte “za dražit prijatlje”? V vsej zmešnjavi dnevnih dogodkov pogrešam tvoje fotografije. Verjamem, da ne samo jaz.
Lep pozdrav tja na Tminsko.
Vesna
Trenutno sem izven pogona. Operacija ramena je poskrbela, da bo letos nekoliko manj draženja. Trenutno sem neroden levičar. Če hočem, da bo v prihodnje bolje, potem je bilo treba to dati na dnevni red in čaka me še druga rama. Letos bo sezona šla, bo pa naslednja boljša. Brskam po arhivih, mogoče bo pa kaj za nazaj…
lp Miljko
Želim ti čimprejšnje uspešno okrevanje. Sam vem izpred nekaj let, kaj pomeni, ko ti resno odpovedo ramena, si kot dojenček, odvisen od drugega. In hvalabogu, če ga imaš. Meni je po dolgem času in hudih bolečinah ter s pomočjo terapije in blokad nekako minilo, a glej ga vraga, sedaj pa mi zaradi neke neumnosti v hribih že pol leta križ onemogoča kakšne resnejše vzpone in napore. Se tudi jaz bojim noža kot zadnjega sredstva…..
Lep pozdrav, Miro.
Miro, tudi če je zadnja možnost operacija, da le pomaga. Sam sem jo kar težko dočakal, ker je bila edina možnost, da odpravim težave. Strgana kita se sama ne zaceli. Tudi tebi želim, da čimprej postaviš stvari na svoje mesto. Pa čimmanj bolečin ob tem. lp Miljko
Oj, Miljko!
Smola pa taka. Ampak, bodimo veseli, da imamo možnost in na razpolago “dohtarje”, ki nam lahko pomagajo.
V visokogorje verjetno letošnjo sezono ne boš kaj dosti zahajal, kaj pa nižave?
Bližnja in daljna okolica Mosta ima toliko lepot in kulturnih znamenitosti. Za nekatere veste samo vi domorodci. In si mislim, da bi jih prav ti znal ujeti v posebnih trenutkih in barvah. Glej, to so samo pobožne želje mestne zapečkarice, ki je to silom prilik in razmer, ne po lastni izbiri.
Želim ti hitrega okrevanja, da bi tudi za drugo roko opravil, no, tako z levo in na hitro. In, da se boš lahko čim prej vrnil na stara pota.
Lep pozdrav. Vesna
Vesna,hvala za dobre želje. Se bom močno trudil, da me bo pot čimprej spet zapeljala tja gor. A vsi pravijo, da ne gre tako hitro, da je treba času prepustiti čas. Bomo videli, kaj poreče.
Tudi jaz Vam želim, da se čimprej izkopljete iz zdravstvenih težav in da se spet podate na pot, pa naj bo to pot po ravnini ali v gore.
In tako so sedaj prijatelji nekoliko dražji, ker jih dražite:)
Jih bomo imeli zato raje??
Spoštovani Miljko!
Hvaležen sem vam, da delite lepe utrinke in še lepše fotografije z nami. Dali ste mi prenekatero idejo za lep izlet. Hvala.
Milan
PS: Škoda, da je čisto na vsaki fotografiji napis Za dražit priatelje. Saj je res, ampak sčasoma se naveličaš tega napisa, ker je prevelik in malce zmoti občudovanje lepih fotografij. Mogoče manjše črke, ali pa še bolje samo Miljko, ker ste zdaj kar poznani.
Milan, hvala… Tudi sam nisem bil nikoli ljubitelj podpisovanja na fotografije, dokler nisem prejel kar nekaj takih PPSjev z mojimi fotografijami in seveda drugim avtorjem. Pa so se oglasili prijatelji – imajo kar prav. Upam, da bo kmalu na fotografijah nekaj manj vidnega, “vodni podpis” temu rečejo, a kaj ko mi je precej ljubše fotografiranje od sedenja za računalnikom in učenja Photoshopa. Enkrat bo… LP
Spostovani Miljko!
Nic fovsarije! Vsa lepota narave v kateri zivis, jo vidis in uzivas in je tvoj dom. Delis ga z nami, da obujamo spomine ob tvojih tako krasnih posnetkih. Hvala.
Zelim,da bi v Novem letu 2014 ze zopet zapeljal v zdravju na stari tir. Do takrat pa hodi po ravninah in zavij okrog hriba tudi proti Bovcu.
Najboljse zelje, SRECNO! Babica Ljubica–Chile
Ljubica, hvala za želje in pohvale. Vsekakor se bom potrudil, da bom kmalu spet obiskoval hribe. Do takrat pa se bom sprehajal po bolj “normalnih” poteh. Lep pozdrav v Čile.
Oj, Miljko!
hvala za cudovite vtise nase pokrajine, predvsem pa Soce.
LP. Petra – Stuttgart, Nemcija
Lep večer si nam naredil sinoči v Kanomlji. Uspešno okrevanje ti želim.Miri
Me veseli, da vam je bilo všeč. Tudi meni je prijetno del pogovor po predstavitvi. Se ne zgodi ravno pogosto…
lp
Hvala za prečudovito Sočo in zgodnje jutro na Krnu, z vzhajajočim soncem. Pogrešala sem vaša ljubljenčka, znata prijetno pozirat in majčkene nožice pridejo tako daleč na vrh. Vesela sem vaših pozdravov, občudujem gore vendar nerada hodim.
V letu 2015 Vam želim veliko zdravja in obilo dobrega.
Stanka
Sinoči v Medvodah poslušal vaše predavanje in občudoval dolinski in gorski svet v lepih slikah.
Vsa čast!
Jovan Cukut
Hvala vsem, ki ste prišli. Presenečen sem bil, ko se vas je toliko zbralo.
Lep pozdrav.
Spoštovani gospod Miljko! Včerajšnja vaša predstavitev v Mojstrani je bila več kot čudovita. Prikazali ste nam vse lepote in nevarnosti naših gora. Še dolgo v noč sem razmišljal o vaših podvigih, profesionalnih fotografijah in tekstualnem opisu.Prejmite moje čestitke in želim vam še veliko uspehov v bodoče. Peter Saje
Peter, hvala za komentar. Zelo sem vesel, da vam je bila predstavitev všeč in da ste prebral tudi tisto “med vrsticami”.
Z eno besedo: hvala. Zdaj, ko sem našel vašo stran, bom tudi sam sledil vašim doživetjem v izjemno lepih, čudovitih prikazih, kot jih zmore le redkokdo. Srečo
Žal sem odkril to spletno stran šele sedaj. Zaradi Dropboxa prepozno! Resnično za “dražit” prijatelje. Čudovite fotogradije, svetlobe, čudovite ture! Kakšna škoda, da starejši PPS-i niso več dosegljivi zaradi problemov z Dropboxom. Kako bi si želel videti še teh prelepih pps!! Seveda pa bom užival v novih “draženjih”! Hvala za “draženje”!
Ko bo čas (na žalost ga je čedalje manj), bodo tudi vse starejše objave vidne. Zdaj ga zmanjka že za pripravo novih. Na žalost je tempo življenja že blizu tistega, ko mu lahko rečeš, da je neznosen.
Iskreno upam, da se bo še našel čas, da nas bo lahko še več uživalo ob prelepih posnetkih in komentarjih. Ko sem včeraj pokazal blog prijateljem, so bili izredno navdušeni nad “draženjem” in tudi ugotavljajo, da je velika škoda, da starejši prispevki niso več dosegljivi. Vsi upamo, da bodo še kdaj dosegljivi. Še enkrat hvala za “draženje”!
Miro, hvala tako za pohvalo kot za dobre želje. Tudi sam upam, da se bo kmalu našel čas.
Tudi jaz imam zadnje čase občutek, da nekdanji prijatelji ostajajo le še nekdanji znanci. Sam sem imel svoje albume fotografij z mojih vsakovrstnih potepanj in doživetij shranjene na Picasaweb, kjer so bile na razpolago za ogled vsakomur. Prijetno in vzpodbudno je bilo kramljati v komentarjih s poznanimi in virtualnimi prijatelji, striček Google pa je poskrbel s svojimi marketinškimi potezami (Google+), da sem počasi zgubil stik z vsemi ali pa oni z mano. Sicer so albumi še vedno vidni na Google archive, a tam ni možno več komentirati.
Vem kako zanimive so fotografije šele s “staranjem”, seveda skupaj z nami …
Miljko, upam, da te bomo še dolgo lahko spremljali in seveda tudi tvoje “stare” umetnine …
Lep pozdrav – še en Miro