Tik pred daljšim poslabšanjem vremena, ki je obetalo tudi sneg v višinah, sem na hitro našel čas in se odpravil. Na Triglavu že nekaj let nisem bil. Resda je najvišji, a je na žalost v poletni, zdaj tudi v zimski sezoni, tako oblegan, da me malo odbija. Je v Sloveniji toliko lepih, a tudi precej manj obiskanih gora, na katerih lahko užiješ svoj del miru in srečaš tudi kakšne živali. Še z enim namenom sem se podal na to pot, a o tem kdaj drugič, ko se tista zadeva tudi realizira.

Ta noč je bila kar kratka. Zgodaj zjutraj, ko sem za branje napisov na parkomatu moral vklopiti luč na telefonu, sem že bil v Trenti na parkirišču. Nadaljevanje zgodbe je tu: “Čez Plemenice in Kanjavčeve police“.