Ves mesec sva se dogovarjala in dogovarjala. Dan pred napovedanim poslabšanjem vremena sva se le dogovorila. Po kosilu sva se odpravila na te naše hribe nad Tolminskimi Ravnami.

Do Kal planine sva prišla hitro.

Potem sva zavila še malo po poti proti Dobrenjščici in pri “Madoni” naravnost navzgor na Tolminski Kuk.

Na nebu so se vlekle nežne koprene in obljubljale čudovito večerno kuliso.

Tako se je tudi zgodilo. Ko sva se z vrha čez “drsališče” spustila na položnejši del, je sonce ravno zahajalo.

Barve za …

Pa kaj bi vam opisoval. Klik na ta naslov: Tolminski Kuk, 28.01.2015 , malo potrpljenja, da se 12,1 MB velika datoteka naloži na računalnik in v tistem dogajanju boste lahko uživali tudi sami.

Prve tri dni novega leta sem zdržal lepo doma, četrti dan ni šlo več. Lepo vreme in polna luna mi nista dala več miru.

Po kosilu, po vseh nujnih in manj nujnih opravilih, sem jo pobrisal. Malo bolj otovorjen, tako kot se za zimo spodobi, sem se iz planine Kuhinja namenil na Batognico. Parkirišče se je počasi praznilo, še zadnji planinci so se spuščali v dolino. Za večino se bo začel delovni teden po podaljšanih praznikih.  

Sonce je zmehčalo sneg, da se je prediralo do podlage. Tudi višje ni bilo nič bolje. Držalo je le tam, kjer je veter spihal nov sneg. Zato pa je bilo prebijanje skozi zamete še težje. Vetra pa tudi tokrat ni manjkalo in ob zahajajočem soncu je navadno še močnejši.

Lepo je bilo, tako kot je vedno. Ko so srebrni lunini žarki obsijali pokrajino, je bilo kot v pravljici.

Kako je bilo, si lahko ogledate, če kliknete na to povezavo:  Batognica, Krn in polna luna – 04.01.2015,   počakate, da se 12,6 MB velika projekcija naloži na računalnik in odpre.

Pozno zvečer, malo pred uro strahov, sem začel pripravljati opremo. Odločitev je padla tako, na hitro. Jutro sem si zaželel dočakati na vrhu Krna. Seveda je bila tudi vremenska napoved taka, da je obetala veliko – nizka in visoka oblačnost.

Luna je tokrat zatajila in tudi zvezde so se dolgo skrivale za nizko oblačnostjo. Ni šlo drugače, prvič sem šel s prižgano lučjo od planine Kuhinja do vrha Krna. Snega ni bilo veliko, začel se je šele nekaj pod kočo, v trdi temi tudi ni bilo kaj fotografirati, zato je šlo navzgor zelo hitro.

Dobro uro pred sončnim vzhodom sem na vrhu lahko v miru gledal, kako se poraja dan.

V miru in tišini v živo doživljati barve jutra tako visoko je čudovito. Gledati  fotografije seveda ni popolnoma enako, a vsaj del tistega mojega doživetja si lahko ogledate, če kliknete na to povezavo  Krn, 25.12.2014. Malo potrpljenja, da se 9,06 MB velika projekcija naloži  na vaš računalnik in odpre.