Po prvem zapadlem letošnjem snegu me je kar vleklo gor, a je vedno nekaj prišlo vmes. Dan pred tem je popoldanska gosta oblačnost prekrižala načrte. Za fotografiranje ne bi bilo kaj prida. Napoved za torek je bila obetavnejša in po hitrem kosilu sem se še hitreje odpravil.

Na planini Kuhinja je bilo hladno in je močno pihalo. Nizka, gosta oblačnost je zakrivala Krnsko pogorje. A obeti so bili dobri. Višje je sijalo sonce.

Nad tisto nizko oblačnostjo je bilo božansko, čisto in umito nebo, barve pa tako močne. Hitel bi, pa se ni dalo. Oko se je sprehajalo okoli kot na vrtiljaku.

Če ni oblakov na nebu, potem se vse skupaj zgodi zelo hitro. Nekaj kratkih minut in že se iz kričečih toplih barv nebo spremeni v hladno modrino. Če si počasen, jih lahko zamudiš. Tokrat se je izšlo.

Več fotografij si lahko ogledaš, če klikneš na to povezavo: Batognica – sončni zahod, 24.11.2015 in počakaš, da se 10 MB velika datoteka naloži na računalnik in odpre predstavitev. Veliko užitka ob gledanju.

Včasih še sam ne vem, kam me bo pot zanesla v hribih in tudi tokrat je bilo nekako tako. Zvečer sem pripravil vso opremo in se namenil na Bavški Grintavec.

Zjutraj, preden sem se odpravil skozi vrata, pa sem si premislil in se napotil v Polog, v dolino reke Tolminke. Ko sem se še v trdi temi peljal mimo zapore ceste zaradi sanacije plazu, sem že vedel, da se mi ne sme nikamor muditi. Pred večerom z deli ne bodo končali in povratek domov čez zaporo ne bo mogoč. Še bolje, si bom pa vzel zase še malo več časa.

V trdi temi sem jo ob soju čelne svetilke mahnil mimo izvira Tolminke proti Prehodcem in potem še naprej …

Zvečer sem doma na GPS-ju sešteval: 27,3 km, 2000 m vzpona in 11 ur kolovratenja za nosom je bil seštevek dneva. Nekaj minut po povratku domov pa še klic na reševanje. Še sreča, da se je zadeva hitro končala in da ni bilo treba spet gor.

Kako je bilo in kam me je pot zanesla pa si lahko ogledate, če kliknete na to povezavo: Veliki Šmohor, 22.10.2015, počakate, da se vam projekcija v miru naloži in si jo ogledate.