Žabiški Kuk – v pričakovanju utrinkov, 12-13.08.2017

Dnevi v tem mesecu so naporni, da je kaj. Dolina je polna adrenalina željnih turistov in reševanja se vrstijo dan za dnem. Dela doma je veliko in časa za obisk gora kar zmanjkuje.

A vsake toliko si ga je potrebno nekaj vzeti tudi zase in se za nekaj ur odklopiti od tega ponorelega sveta.

Tokratna noč naj bi bila drugačna od preostalih. Obljubljala je, tako kot vsako leto ob tem času, velik roj utrinkov, ki se bodo kazali čez vso noč. Nebo v dolini je bilo jasno, napoved vremena ponoči zelo lepa in pričakovanje veliko. Kljub luni, ki se bo v drugem delu noči sprehodila čez nebo. 

Težko otovorjen z aparatom, objektivi, stativom in tudi puhastim kompletom za dolgo in mrzlo noč sem odhitel z Močil naravnost navzgor proti Žabiškemu Kuku. Malo naivno sem upal, da bom tako otovorjen prej kot v eni uri na vrhu. Kako pravijo? Malo morgen … Do grebena sem uspel priti, potem pa se je začela pravljica barv.

Tu je nadaljevanje:  Žabiški Kuk – v pričakovanju utrinkov, 12-13.08.2017. En klik z miško na to povezavo, malo potrpljenja, da se 15 MB velika datoteka naloži na računalnik in odpre. Potem boste vstopili v moj svet.

Pušnik – Črvov vrh, 09.04.2017

Po dolgem času sva se z mojo odločila, da greva skupaj v griče. Ne v “griče”, kot pravijo na idrijskem koncu, ampak dobesedno v griče. Kuclji, ki ne dosegajo jurja višine, po mojem pojmovanju pač ne sodijo med hribe. Med vožnjo po Baški grapi so spomini na mladost privreli na dan. V domačem kraju sva zavila z glavne poti se usmerila na Bukovo in parkirala pri Brelhu.IMGP3160Rr

Malo obujanja spominov z Miro po ne vem koliko desetletjih, potem pa počasi mimo črede konjev, ki se pasejo na pašniku in po kolovozu v smeri proti zaselku Pušnik.IMGP3156r

Edini domačin, ki še živi tu, je bil klepeta zelo vesel. Kar nekaj novih in zanimivih stvari sem izvedel od njega.IMGP3167r.jpg

Poševno čez pašnik sva se namenila proti tistemu pobočju, nad katerim je TV oddajnik na Črvovem vrhu. Poti, ki so bile včasih lepo prehodne, pa so od požleda naprej zasute z drevesi, zaraščene in skoraj neprehodne.IMGP3175r.jpg

A za raziskovanje in nekaj telesne aktivnosti so vsekakor še vedno primerne. Še posebej, ko se podaš po poseki naravnost navzgor.IMGP3177.JPG

Višje pod grebenom sva si lahko nabrala mehkega in nežnega regrata za pozno kosilo. Takega v dolini že dolgo ni več. IMGP3179r.jpg

Po cesti proti Črvovem vrhu se nama ni dalo prašiti, zato sva se raje obrnila in šla po “normalni”, seveda neoznačeni poti in se čez pašnik spustila nazaj v Pušnik. Rož na teh strminah ni bilo veliko, a nekatere sem z veseljem postavil pred objektiv. IMGP3180PSr

Zato pa je bilo veliko drugih motivov za fotografiranje, večina še izpred nekaj let, ko je bil tu na obisku požled.IMGP3178PSr

Še kratek klepet z domačinom, ki se je ravno odpravljal na dolg sprehod, potem pa navzdol proti avtu. Spodaj v dolini pa železniška proga in nekaj hiš, kjer sem preživel svojo mladost.  IMGP3185R.jpg

Da ne bi nedeljski sprehod minil brez mirno in brez vznemirjanja je poskrbel operater na Regijskem centru v Novi Gorici, ki je sprožil reševanje. Poškodba jadralnega padalca na naši zahodni meji pri Kobariškem Stolu je bila kriva, da sva se kar se da hitro odpeljala v Tolmin. Zadevo sta rešila naša letalca ob pomoči posadke helikopterja LPE, a to je povsem druga zgodba.

 

 

Krn, Batognica, Lužnica – 24.06.2017

Obveznosti so me že pred 6. uro zjutraj pripeljale na Kobariški sejem. Po slabi uri je delo prekinil poziv na reševanje – nezavest planinca pod Kožljakom.

Z vso osebno opremo, tako ali tako sem imel to dopoldne namen malo križariti po Krnskem pogorju, sem z avtom odbrzel na planino Kuhinja.

Kmalu zatem smo se s Pathfinderjem GRS že peljali proti zadnji planini pod Kožljakom. Vse skupaj se je hitro in srečno rešilo.

Namesto v dolino sem se namenil navzgor. A ne sam, še štirje iz ekipe so bili že tako ali tako na poti v hribe, ko jih je prehitel poziv.

In tako smo se tokrat odločili raje za skupinsko turo. Nadaljevan je zgodbe je tu: Krn, Batognica, Lužnica – 24.06.2017. Klik na naslov in malo potrpežljivosti, da se 12 MB velika predstavitev naloži in odpre.

 

Batognica in Srednji vrh, 19.02.2017

Zgodaj zjutraj, še v trdi temi, sva se s parkirišča na planini Kuhinja odpravila proti Batognici. Luna se je na najino žalost skrivala za oblaki in na glavo so romale čelne svetilke.

imgp0747pscr

Dobro uro je trajalo, da se je toliko osvetlilo, da sva lahko šla brez njih. Najprej po pomrznjenih travah, visoko nad planinami pa sva prišla tudi do snega. Pomrznjen in trd je bil idealen za vzpon z derezami in cepinom.

imgp0754r

Po splazenih pobočjih sva prišla do Lovske smeri pod vzhodno steno Batognice, kjer sva prišla nad nizko oblačnost. Naredil se je čudovit sončen dan. Seveda za tiste, ki smo bili visoko nad nizko oblačnostjo.

imgp0929cr

Kako je bilo in kako sva uživala pa si lahko pogledate, če kliknete na to povezavo: Batognica in Srednji vrh, 19.02.2017. Malo potrpljenja bo potrebno, da se 17 MB velika projekcija naloži na računalnik in odpre. Uživajte z nama tudi vi.

Krnčica, 10.12.2016

Večerni opravki v Drežnici so mi med kosilom dali idejo, da bi pot lahko združil še z obiskom kakšnega vrha nad vasjo.  Krnčica  bi bila zelo lep in pa tudi kar hitro dosegljiv razglednik.img9804pscr

Na njenem grebenu pa je polno kavern in utrdb še iz časov 1. svetovne vojne, ko je tu potekala frontna linija. Takrat nadelane poti so še danes v zelo dobrem stanju.img9851pscr

Vremenska inverzija je skrbela, da so bile doline preplavljene s hladnim in vlažnim zrakom, v višinah pa so vladale skoraj poletne razmere.  Idealni pogoji za fotografiranje sončnih zahodov.img9834psbwrc

Sonce v teh dneh zahaja zelo zgodaj, že malo po 16. uri in če želiš takrat uživati na vrhu, se moraš kar podvizati.  Cesta do planine Zapleč ni ravno  v najlepšem stanju, a nekako sem se  počasi le pripeljal tja gor. Sestop po gozdu ob lunini svetlobi mi ni najbolj pri srcu.img9797pscr

Z Zapleča sem pohitel navzgor čez travnike, kolikor hitro se je dalo. Zgoraj pa … kaj bi pravil. En klik na to povezavo Krnčica, 10.12.2016 malo potrpljenja, da se 15 MB velika projekcija naloži na računalnik in odpre, pa boste videli nadaljevanje zgodbe.

Rdeč rob, Piramida, Batognica in polna luna, 13.12.2016

Tokrat sva se z Damjanom  že dan prej načeloma dogovorila, da greva naslednji dan po službi (njegovi seveda) v hribe, uživat v polni luni, seveda če … Vremenska napoved za popoldne in zvečer je obetala 100% oblačnost. Kaj to pomeni v hribih ob polni luni, pa si zagotovo predstavljate. Ne bi bilo prvič, ko bi se obrnila.img0035pscr

Dan je bil popolnoma brez oblačka in tudi popoldne se je tako vreme nadaljevalo. Dobro uro pred  sončnim zahodom sva se slišala in se odpeljala. Kot ponavadi  brez cilja. Kam? Na Razorski ali Krnski del Tolminskega gorovja? Na koncu sva pristala na parkirišču na planini Kuhinja.img0047pscr

Parkirišče popolnoma prazno in najin avto je sameval. Nad nama pa ožarjeni hribi. Zakadila sva se po poti, kot da bi se nama nekam mudilo. img0075pscr

En klik na to povezavo, Rdeč rob, Piramida, Batognica in polna luna, 13.12.2016, malo potrpljenja, da se projekcija naloži in odpre, pa bosta lahko tudi Vi uživali v najini poti.

Žabiški Kuk in “super” luna, 14.11.2016

Da me polna luna rada zvabi v hribe, se ve, da me tja gor zapelje tudi kadar ni polna, pa tudi. IMGP8704PS2RC

Tokrat so obljubljali neko “super” polno luno. Naslednja taka bo šele leta 2034. Kdo ve, če jo bom še videl. Pa sva se z Darkyjem namenila, da jo pogledava še malo bližje.

IMGP8692PSRC

Sprva sva bila namenjena na Globoko, kjer čaka na novo opremljen bivak.  A tista bela “vetrnica” na grebenu, ki je vztrajala že kakšen dan, je bila jasna – več kot kakšen selfie se ne bo dalo napraviti.

IMGP8547RC.jpg

Zato sem se zadnji trenutek premislil in sva jo raje mahnila na Žabiški Kuk (ali Žabijski Kuk – uradno). Toliko je umaknjen iz grebena Tolminsko-Bohinjskih gora, da ga megla ne doseže. IMGP8580RC.jpg

Vetru pa se ne da upreti v teh hribih. Ko piha, takrat res piha. Zato pa je bil v nahrbtniku kakšen kos oblačila več – za oba!

IMGP8570R.jpg

Kako sva preživela večer, pa boste videli, če kliknete na to povezavo >> Žabijski Kuk in super luna, malo počakate, da se projekcija naloži in odpre.

Rei 9.4.2007 – 16.08.2016

Pred osmimi leti se združile naše poti. Veselo, razigrano, včasih otročje smo jih preživljali. IMG_9635R

Vsak dan, vsaj trikrat na dan, smo se sprehajali okoli doma, podnevi in ponoči, v soncu in dežju, pozimi in poleti, spomladi in jeseni. Vsak dan…IMGP8397R

V gorah nam je bilo najlepše. Ko smo čakali na sončni zahod, …IMGP4479 r

… ali ko smo zmrzovali med fotografiranjem zvezd in upali, da bo utrinek prinesel dobro željo.IMGP0614PSR

Maneken je bil, v svoji beli obleki se je znal postaviti pred fotoaparatom in tega je hitro naučil tudi svojega mlajšega prijateljčka.DSC_0085 (Medium)

Ni nam bilo težko prehoditi dolgih kilometrov planinskih poti ali strmih vzponov.IMGP8316R

Samo da nam je bilo lepo in da smo bili v naravi.IMGP1438R.jpg

A ves čas smo vedeli, da se bo druženje nekega dne končalo. Da se bo to zgodilo tako kmalu, pa si nismo želeli.  IMGP0007R

Ves čas so nas spremljale težave z zdravjem, takšne in drugačne, manjše ali večje, ki smo jih sproti reševali.  Potem pa je postalo prehudo. Težko je bilo poslušati in gledati, kako je bolelo, brisati rumene kapljice, zvečer menjavati pleničke. 20160726_152919R

Še pred tednom dni smo skupaj opravili zadnji vzpon v hribih. V strmini in vetru se je videlo, da ne gre več tako lahko. A med planikami smo še vedno uživali.IMGP0058R

Tisti sončni zahod je bil čudovit, barvit kot le redkokdaj. Za naše slovo??IMGP0084R

Da se bo hudo odločiti, smo vedeli, a da bo tako težko, si nismo predstavljali. V torek so na veterini poskrbeli, da je v miru in brez bolečin za vedno zaspal.IMGP3021R

Njegove bolečine so izginile, naša žalost bo minila, spomin na prijetno druženje pa bo za vedno ostal.IMGP8200CR

Počivaj v miru, Rei.