Po kosilu je zadostoval en sam pogled skozi okno na tiste koprene na nebu in v hipu je bila sprejeta odločitev. Sončni zahod na Batognici bi znal biti čudovit in slabe 4 ure časa bi moralo več kot zadostovati. Čez pol ure smo se trije že peljali proti planini Kuhinja. Rei in Darky ponavadi takega sprehoda ne zamudita.
Ob sončnih, lepih nedeljah se v Krnskem koncu navadno kar tare planincev. A proti večeru se gore spraznijo, tišina spet leže med vrhove in zaton sonca navadno dočakam sam.
Tako nekako je bilo tudi tokrat. S slikami je najlažje povedati, kako je bilo. En klik na ta naslov Lužnica-Batognica, 26.10.2014, da se 9,7 MB velika projekcija naloži in odpre.
Nebeško lepo!
Poleg vztrajnosti ljudi, da so šli na pot, občudujem tudi občutek fotografa za lepote in sposobnosti fotoaparata, da zabeleži take lepote (npr. sonce v odhajanju, luno, zvezde …)!
Lepo in koristno za zdravje!
Čestitam! Čudoviti posnetki, res se je splačalo malo zmrzovati.
Čudovita predstavitev in čestitke za prekrasne posnetke.
kot vedno pri Miljku…nebeško lepo in ob pravem času in lepote zna deliti z nami…hvala
56 odtenkov sive! Ha, ha, .. To si bom pa zapomnil!
res lepi posnetki Miljko,pred 3 leti sva v kontra smeri z ženo to pot prehodila za 29.november.
Ahhhhhh!
Tako, kot vedno, prekrasno!
Lepe slike, super komentarji…. Rei, Darky…..glavna spremljevalca…. super!
Hvala, da so si to lahko pogledali.
Miljko, to sem morala podeliti na FB, saj ni mogoče zadržati toliko lepega in prisrčno duhovitega samo zase. 26.10. sem praznovala svoj 68. rojstni dan in vaše darilo je nekaj izrednega. Smeh sta mi izvabila oba super planinca: Darky in Rey. Hvala 🙂 tudi za vašo širokogrudnost.