Za razliko od prejšnjih let, sva se tokrat namesto proti zahodu obrnila proti vzhodu. Bolj natančno proti jugovzhodu. V našo bivšo skupno državo. Najmanj do Črne gore, Durmitorja sva nameravala. Mogoče pa še dlje. Brez cilja, brez poti, brez … tako kot ponavadi. Vse, kar sva potrebovala, sva imela s seboj: prevoz, posteljo, shrambo, dva psa čuvaja za vsak primer, …   … in tudi kuhinjo, Mini kuhinjo “Piccolo”. Vsaj tako pravi reklama. Le od kdaj stoji tam, v tistih odročnih krajih. Pozabljena od ljudi. Tokratni dopust je minil, tako se nama je vsaj zdelo, v znamenju dežja. Toliko deževnih dni, kot sedaj, ni bilo v kar nekaj zaporednih letih skupaj. Kljub temu pa se  je našlo kar nekaj zanimivih utrinkov s poti. Utrinkov, po katerih si bom zapomnil ta dopust. Vseh je preveč, nekaj pa jih je le zbranih tu: (klik na naslov in malo potrpljenja):  09-22.09.2012 Utrinki z dopusta      

Advertisements