V preteklih letih se mi je kar nekajkrat zgodilo, da sem macesne v hribih zamudil. Navadno za kakšen teden, takrat, ko so bili že rjavi, namesto zlato rumeni. 
Da se to ne bi ponovilo, sem v petek, za vsak primer, skočil na Tolminski Kuk in pogledal tja čez greben, na Komno in še naprej na dolino Triglavskih jezer. Pogled je bil razveseljujoč. 
Dan kasneje sva se s prijateljem, ki tudi raje uporablja fotoaparat kot štoparico, odpravila na planino Zapotok, nad dolino Zadnje Trente, kot je uradno zapisno na zemljevidih. Domačini ji pravijo seveda malo drugače.
S planine smo (4 glave in 12 nog) šli še malo navzgor na tistih prelepih trat pod Bavškim Grintavcem. Višje bi bilo zaradi snega in dveh prijateljčkov malo bolj nerodno.
V dolino smo prinesli polno kartico fotografij, ki jih bom z veseljem delil z vami in polno vtisov, ki pa jih bova zadržala samo zase.
En klik z miško na ta naslov Zapotok – Velika vrata, 19.10.2013, nekaj potrpljenja, da se 15 MB velika projekcija naloži, pa boste sami videli, kako je bilo.
Za dražit prijatelje 
BREZ BESED!
Postovani Miljko,
Napravili ste krasnu prezentaciju planine u jesenjem ruhu. Paleta boja, serija krasnih detalja. Cestitam. Uzivala sam geldajuci svaki slajd. Ovu prezentaciju cu proslijediti ljubiteljima planina da i njima priustim veliko zadovoljstvo. Puno planinskih pozdrava, Dubravka
Miljko, ti si CAR!
Simon
Gospod Miljko, dobro jutro!
Kljub sivemu ljubljanskemu nebu,mi bo dan ostal sončen,
Prelepo!
Hvala vam,
Marja
Pozdravljen Miljko!
Lepa predstavitev, čudovite fotografije polne sonca, prekrasne jesenske barve, zanimivi komentarji….. enkratno!
Hvala! Pozdravček Darkiju in Reju…. 🙂
Res lepo, pri zadnji zliki pa sem se globoko zamislil. Hvala in lep pozdrav! Tone
Res čudovito. Huje je to, da sem bil povabljen poleg. Tisti mladi orel z belimi lisami je pika na I. Bravo maček LESI!
Ampak to je zares enkratno darilo za moj rojstni dan!!! Najbolj sem se razveselila obeh štirinožcev v plaščkih. Ray je na 43. sliki tako lepo poziral pred Prisojnikom ::))
In kralj v kraljestvu neba, pa mladi kozli na melišču. Prehodavci me spominjajo na težko, a lepo hojo tja gor… Odsev v čisti vodi je kot dekle z nežnimi rokami (meni ob teh posnetkih deluje domišljija 100 na uro). Miljko, Damjan te imenuje maček, ampak
si z izostrenim očesom in posluhom kot tisti orel, kralj v svojem slikovitem kraljestvu.
Hvala za vse, kar nam daješ in še naprej nas s tem bogastvom draži ::)) !
Hvala za poslane krasne fotografije s komentarjem. Spet ste mi polepšali dan. Še
veliko takih predstavitev Vam želim in pozdravljam.
Lojzka Bohinc
Tole se nam, ki smo že tedne skriti pod oblačno odejo, hudo prileže – hvala!
O kako lepo jesen v gorah ste pričarali! Hvala!
Pri napisanih komentarjih pa samo tole; štejem in štejem 4 glave, 12 nog? To je pa rebus, ki da misliti! A pri naslednji fotografiji postane to povsem jasno in še dolgo mi gre na smeh, kako duhovito ste predstavili pohodniško druščino.
Ob istem času sem bila pri Sedmerih in tudi moj objektiv fotoaparata je imel veliko opravka z zlato a že malo zarjavelo barvo.
lp Majda
Majda, saj so v povprečju samo 3 noge na glavo… Sem imel tudi sam občutek, da so na tisti sončni strani macesni bolj porjaveli, kot na senčni. Tu so bili ravno pravih, živih barv. Boš kaj pokazala…
Meni pa letos žal ni bilo dano, da bi z enakim namenom obiskal Pršivec nad Bohinjskim jezerom. Imam sicer stare posnetke na diasih, obnovitev tamkajšnjih motivov pa ne bi škodila.
Čestitam za tvoje prekrasne posnetke in prikaz,
Miro.
Cudoviti posnetki, polni topline in jesenskih barv. Piko na i pa vedno naredi zgodba 🙂
Hvala za posnetke nasih cudovitih gora, ki z jesenskimi macesni zazarijo se nekoliko drugace.