Za obisk Špika nad policami, kot je pravo, slovensko ime za Montaž, sem se odločil na hitro, že pozno popoldne. Nahrbtnik je tako ali tako vedno pripravljen za primer, če me kaj “piči”, kaj dosti drugega pa za hribe res ne potrebujem. Foto oprema, nekaj za v čutaro in malenkost za pod zob, pa je. Postelja v avtu pa je za take priložnosti pripravljena že celo sezono.
Skozi Log pod Mangartom sem hitel, a sonca nisem mogel priklicati nazaj. Ko sem parkiral na Pecolu, se je že davno poslovilo.
Na tistih travnikih in strmalih nad njim so doma kozorogi. Navajeni so ljudi. Za tiste, ki bi jih radi fotografirali, je tu skoraj raj. 
Noč je bila hladna, zvezde so žarele, luna je počasi zahajala, sam pa sem ob stojalu s fotoaparatom na travniku ležal in užival. Če ne bi pihal tisti mrzli veter, bi bilo še lepše. Zgodaj zjutraj, še po temi, sem jo mahnil naprej.
Kako je bilo, si lahko ogledaš, če klikneš na ta naslov: Špik nad Policami (Montaž), 15-16.2013, počakaš, da se 9,5 MB projekcije naloži na računalnik in si jo ogledaš. Če se ne odpre čez cel zaslon, pa še pritisk na tipko F5, pa bo.
Za dražit prijatelje 
Pozdravljen Miljko!
Lepo ste se imeli! Čudovita projekcija…..tako kot vse!
Na misel mi pride pregovor : kdor dolgo spi, jutro zamudi!
Res so jutra najlepša! Dajo nam energijo, ki nas spremlja ves dan.
Hvala in srečno na vseh poteh!
Ta vrh mi pa še manjka v moji sicer kar bogati planinski zbirki, pa izgleda da bo tudi vnaprej ostal samo pobožna želja. Mi je pa malo lažje (res?), ko gledam tvoje fotke. No bil sem že na njegovem sosedu Višu.
Lep pozdrav, srečno na vseh bodočih vzponih in še obilo takih “reportaž”
Miro
Lepo, pa saj ne more drugače biti, če pride iz vaše delavnice .Navdušejoče lepi makro posnetki cvetja, da o prebivalcih tega skalovja ne bi posebej kakšne rekla. Tudi meni se zdi planina Pecol s svojim veličastnim ozadje nekaj izredno lepega. Lep pozdrav in srečno na vaših gorskih poteh!
Vse pohvale tudi z moje strani Miljko, fotke in komentarji so mi zeloo zeloo kvalitetni.
Imam pa eno prošnjo zate, če mi zaupaš s katerimi objektivi in aparatom delaš osupljivo mamljive posnetke ter , če jih tudi s kakšnim programom obdelaš.
Še obilo takšnih in drugačnih foto-reportaž ti želim in varen korak kjer koli boš hodil! 🙂
Ivi, hvala za pohvalo.
Če na kratko opišem: Do lanskega leta me je spremljal Pentax K20D, od lani pa malo boljši Pentax K5D. Objektivov je kar nekaj. Prej sem uporabljal Pentaxa, nato Sigmo 18-250 mm, ki pa sem ju zamenjal za sodobnejšega in boljšega Pentaxa 18-270 mm. Širokokotnik je Sigma 10-20 mm in ribje oko Samyang 8 mm. Za makro fotografijo je najboljši Tamron 90 mm macro, teleobjektiv pa je Sigma 170-500 mm. Vse skupaj navadno po hribih ne nosim naenkrat, je le prevelika teža, tako da izbiro objektivov prilagodim situaciji. Najmanj eden je vedno v rezervi…
Če je kaj za popravit pa to opravim v Photoshopu.
Varen korak tudi tebi.
Čudovito
Najlepša hvala, za kanaliziranje nekaj tako osebnega in močnega kot je predanost in pričanje o naravi ter doživetje in predajanje tega na čist, srčen način.
Porodilo se mi je eno vprašanje;
Kako kozorogi preživijo noč (pozimi ko je zelo mrzlo)
se stisnejo, zatečejo v zavetje ali ostanejo budni…?
Aja pa glede pločevine pri vznožju;
Da dodam; hvala bogu da so prišli, vsak po svojih močeh in prilikah (od blizu in daleč).
Odšli bodo pa brez izjeme vsi s hvaležnostjo in ljubeznijo v srcu ter mislijo o čimprejšnji vrnitvi v čisto nederje naše lepe matere zemlje, matere vseh nas.
Smo pač učenci življenja, vsak v svojem razredu in v pričakovanju nagrade za dobro opravljeno delo in spodbude za bodoče podvige predanosti srcu/telesu ter mnogokrat samo pod/in/nadzavestno njemu.
Dobro delo se desetkratno povrne. Preverjeno, hvala bogu za to dobroto in nesebično sprejemanje ter usmerjanje v boljši jutri vseh nas ki nam ni vseeno.
Tako da hvala tebi, za nesebično predanost in njemu (morda je natančneje reči njim) za okolje ki to omogoča.
Tako da je primerno tukaj izpostaviti da sem hvaležen in srečen za dar ki ga daješ in hrati za življenje ki ga prejemam.
Srčen pozdrav,
Matjaž