Po dolgih dnevih slabega vremena in dežja, ko je snežilo samo tam zgoraj,  ko neko dopoldne končno ni bilo nobenih obveznosti, sva se s prijateljem slišala in se takoj zmenila. Zgodaj, še v trdi temi, sva šla občudovat prebujanje jutra. Tja, kjer je razgled vedno čudovit in kjer se vidi zelo daleč. Na Krn, na najlepše razgledišče na tem koncu.

Začelo se je  takole.  >>>>>>  (Krn SV 20.12.2011).

.

.

Advertisements