Prosto dopoldne in napovedano lepo jutro (potem pa oblačnost) sta naju prepričala v zgodnje vstajanje. Tokrat še zgodnejše, kot zadnjič.  A “rana ura je zlata ura” ni nikoli napačno izbran čas odhoda. Tudi tokrat je bilo tako. Luna je bila po celomesečnem neprekinjenem delu preveč utrujena, da bi se nama vsaj malo prikazala, zato pa so toliko bolj sijale zvezde. In tisti odsev mestnih luči iz Padske nižine naju je spremljal vse do zore.

Na smeh mi je šlo, ko me je nekaj po 10. uri, ko sem se z vozičkom vozil pri “najboljšem sosedu”, znanec pobaral: “Ki zej, a danes v takem vremenu pa nikamor?” Bo že pogledal tukaj, kako je bilo.

Za ogled PPS-ja klikni tukaj >>>>> (Batognica SV, 26.12.2011)

.

.

Advertisements