Kar dolgo sem čakal na ta sneg. Doma nič, a malo višje ga je nekaj vrglo. Z veseljem bi se kam odpravil, a zaradi obveznosti ni zneslo. Le toliko, da sem nanj vrgel oko čez objektiv.  Ta pa se je iz navade usmeril proti hribom.

Na Lokvah je bilo snega že več, celo do kolen je segel, ko sem pokleknil. Sonce, sneg in ivje  … izgledalo je tako lepo.

Najraje bi se kar po kolenih sprehajal.

Še “bel” Rei ni bil tako bel. Bi rekel umazano bel, a kaj ko je bil prejšnji večer na “frišno” opran.

Bo treba kmalu na sneg, preden ga pobere.