Meteorologi so napovedali celotedensko poslabšanje vremena z dežjem in zadnji še lep dan je bilo treba izkoristiti. Z leti mi je nekako prišlo v navado, da se v hribe odpravljam pozno popoldne in tudi tokrat ni bilo nič drugače.

Mogoče zato, ker uživam v porajanju večera, v barvah zahajajočega sonca, v  tišini pod tistimi milijardami zvezd, ko pogled seže do obzorja. Kdor se je ob luni sprehajal tako visoko, bo že vedel…Italijanske utrdbe na Batognici

Tokrat je bilo v nahrbtniku še precej več opreme, kot jo nosim ponavadi. Temu  primerno je bil težji. Če se nameniš ponoči fotografirati, potem hitenje ne pride v poštev. Brez stativa in priprav, brez ponavljanja in dolgih časov osvetljevanja enostavno ne gre. Ure  pa minevajo in minevajo.

Še sreča, da sta moja spremljevalca potrpežljiva. Ko je bilo mrzlo, sta mirno ležala zavita v puhovki.  Zeblo je nekoga drugega…Zavita v puhovko ...

Da podoživiš ta večer zadostuje en klik na ta naslov  Batognica – Peski ponoči, 02.11.2014 in malo potrpljenja, da se projekcija naloži.