Če sem september zaključil z družinskim vzponom in obiskom Zapotoka, sem moral mesec začeti tudi nekje v hribih. Nedelja popoldne je čas, ko se hribi na hitro izpraznijo. Planinci odhitijo domov v priprave na nov delovni teden in v gorah kar naenkrat nastane mir in tišina.
Popoldne po kosilu se zazrem v modro nebo in se na hitro odločim. Obisk Krnskega pogorja ni nikoli napačna odločitev. Nekaj dni pred polno luno je zagotovljena tudi razsvetljava na povratku.
Par malenkosti vržem v nahrbtnik poleg obvezne fotografske opreme in z Darkyjem se že peljeva. Če je bilo nad Mostom nebo modro, pa vrhove Krnskega pogorja ovija meglena tančica. Da ji ne bi bilo dolgčas, ji oblaki delajo družbo tja daleč proti zahodu.
Nič hudega, če ne bo sončno, bo pa oblačno. In sva se iz s parkirišča na planini Kuhinja odpravila proti desni, proti planini Leskovca.
Nadaljevanje zgodbe sledi na tej povezavi: Lužnica, Peski, Batognica 01.10.2017
En klik nanjo, malo potrpežljivosti, da se 15 MB velika datoteka naloži in odpre.
Naj bo sonce, megla, dež, sneg …. vidva vedno naredita zanimivo zgodbo.
Hvala! Pozdravček obema … 🙂
Marta, hvala. Se trudim …
V megli so oddaljene stvari zabrisane, vse bližnje pa zato bolj jasne. Vidimo lahko tisto, kar bi v sončnem dnevu spregledali. Hvala, Miljko.