Da me polna luna rada zvabi v hribe, se ve, da me tja gor zapelje tudi kadar ni polna, pa tudi. 

Tokrat so obljubljali neko “super” polno luno. Naslednja taka bo šele leta 2034. Kdo ve, če jo bom še videl. Pa sva se z Darkyjem namenila, da jo pogledava še malo bližje.

Sprva sva bila namenjena na Globoko, kjer čaka na novo opremljen bivak.  A tista bela “vetrnica” na grebenu, ki je vztrajala že kakšen dan, je bila jasna – več kot kakšen selfie se ne bo dalo napraviti.

Zato sem se zadnji trenutek premislil in sva jo raje mahnila na Žabiški Kuk (ali Žabijski Kuk – uradno). Toliko je umaknjen iz grebena Tolminsko-Bohinjskih gora, da ga megla ne doseže. 

Vetru pa se ne da upreti v teh hribih. Ko piha, takrat res piha. Zato pa je bil v nahrbtniku kakšen kos oblačila več – za oba!

Kako sva preživela večer, pa boste videli, če kliknete na to povezavo >> “Žabijski Kuk in super luna“, malo počakate, da se projekcija naloži in odpre.