Po kosilu navadno postanejo možgani malo zaspani in brez idej. A kadar so posredi hribi, takrat tudi zaspančki postanejo v trenutku budni. Tokrat jih je prešinilo, da bi se zvečer sprehodili po Krnskem pogorju. Polna luna in jasno nebo sta obetala lep sprehod.

Lepe stvari je treba deliti in samo en klic je zadostoval, da sva se nekaj po 17. uri s prijateljem že spogledovala s Krnskimi hribi.

Naključjem je potrebno pustiti prosto pot in tokrat se jih je nanizalo veliko. Nič nisva načrtovala in vse se je odvijalo spontano. A popolnoma drugače bi bilo, če bi v Kuhinji zavila na drugo stran pod Rdeč rob. Ne bi bilo plohe, ne klepeta s prijatelji, niti orlov, še luna bi najbrž svetila drugače. 

Kdo ve, mogoče bi bilo pa še lepše???

Bilo pa je tako kot je bilo in če vas zanima, si fotografije lahko ogledate na tej povezavi:  Ko pokliče luna – Krn in Batognica, 18.07.2016. En klik in malo potrpljenja, da se 10 MB velika datoteka naloži in odpre.