Pred polnočjo je še svetila luna z jasnega neba. Ko sem ob 4. zjutraj vstal, je bilo temno kot v rogu, lune nikjer, na nebu pa gosta oblačnost. Samo še dež je manjkal.  Na parkirišču na planini Kuhinja je bilo vse skupaj videti še slabše. Namesto lahke puhovke je v nahrbtnik romala vetrovka. Za vsak primer.

Ko se je malo zdanilo, je bil pogled že malo vedrejši. Kljub temu je bila tista nizka oblačnost na višini okoli 1500 m tako gosta, da nisem videl ničesar. Še sreča, da ta predel okoli Krna in Batognice lahko kadarkoli prehodim miže.

Dobrih 200 višincev je bilo potrebnih, da sem nos dvignil iz oblačnosti in pokukal na jasno nebo. Nebo brez oblačka in sonce, ki je sijalo. Kot bi stopil v drug svet. Čez “flanko” nad južno steno Batognice sem se povzpel na vrh, kjer so me pričakali čudoviti razgledi.

Na vrhu ni bilo mrzlo, na soncu celo zelo prijetno in toplo. Tudi v hribih se pozna, da je že mesec marec.

Tokrat je bilo vse v treh barvah: modri, beli in brezštevilnih odtenkih sive. Toplih barv tokrat ni bilo na pregled. Bodo pa zagotovo naslednjič.

Spust po Y (ipsilon) grapi in potem čez južna pobočja Srednjega vrha je potekal po dolgih plazovinah. Odjuga in sonce sta po sneženju poskrbela, da so se gore dobro otresle.

Še več fotografij z opisom si lahko ogledate na tej povezavi: Batognica, Vrh nad Peski, Y-grapa, 27.03.2016. En klik in malo potrpljenja, da se 11 MB velik PPS naloži na računalnik in odpre.