Opazovanje nočnega neba se mi je zdelo že od malih nog nekaj skrivnostnega, nekaj lepega. Ležati v travi, sanjati v luno in spremljati utrinke, ob tem pa si še kaj zaželeti. Kaj je še lahko lepšega?

A to lahko počneš le tam, kjer ni luči in kjer ni svetlobnega onesnaženja. Tam, kjer ni umazanega zraka in se zvezde  še vedno kristalno čisto vidijo. Zato se odpraviš tja gor, vsaj nekam nad 2000 m visoko. Tam zgoraj je zrak navadno še vedno čist.

Tudi tokrat sem se, težko otovorjen s fotografsko opremo (uh, čedalje več je tovorim s seboj) in spalno vrečo (pa še kup stvari zraven) odpravil v Krnsko pogorje. Kam točno nisem vedel, dokler se nisem zaustavil na Krnski Škrbini.

Seveda moraš imeti še vedno nekaj sreče z vremenom. Tokrat ni bilo ravno tako, kot sem si zamislil. Pa saj nikoli ni in v tem je čar vseh mojih popotovanj po istih poteh.

Kako je bilo tokrat, si lahko ogledaš, če enkrat klikneš na tole povezavo:   Batognica ponoči, 17-18.2013.    Malo potrpljenja, da se 8,33 MB slik naloži in odpre.  Tista čudežna tipka F5 pa pomaga, če se projekcija ne odpre čez cel ekran.

Advertisements