V mesecu maju, mesecu mladosti, ko sem kratke rokave pospravil v omaro in na dan spet potegnil velur, ni bilo prav dosti lepih, sončnih dni. Pravzaprav bi jih lahko preštel na prste ene roke. Dež je bil naš skoraj vsakodnevni spremljevalec.
Konec meseca pa je sneg pobelil še tiste malo nižje hribe. Kot sredi zime …
Ravno za take razmere moja rama še ni prava, so pa lahko prijetni sprehodi tudi na malo nižje “griče”. Kobilja glava in pod njo Kobala sta ravno pravšnji. Če se nanjo povzpneš iz doline, je vzpona toliko kot na Krn. A čez udobje ga ni in do Stadorja vodi kar lepa, asfaltirana pot.
Tam se navadno vse začne. Pot na vrh, a tudi razgledi. Tudi tokrat je bilo tako. Če klikneš na ta naslov >>> “Kobilja glava – obisk padalcev, 21-22.05.2013”, malo počakaš, da se projekcija naloži, boš videl, kako je bilo.
Pa dej no, to je že prow kičasto, no :). Hude fotke, super barve :). Rei je pa itak car.
Res lepo je živeti v raju!
Letos je s sončnimi zahodi res malo križ, še sonca ne vidimo kaj dosti, kaj šele prelepe pojave ob njegovem zahodu. Ampak pomembno je, da napreduješ in si spet pričel …
Zdaj so mi dovolili, da pazljivo začnem. Kaj to pomeni – pazljivo, še ugotavljam…
Dokler ne izvem, bom šel kar po starem in preverjenem načinu.
Miljko, prelepi posnetki, ki ti poženejo kri po žilah in voljo da bi se ti ob tem pridružil.
Miljko, tako kot vedno sem tudi tokrat z užitkom pogledal fotografije. Kapo dol.
Čudoviti posnetki, z veseljem bom posredovala prijatelje, hvala prijateljici, da me je pripeljala do te strani
Tud slabo vreme je dobro za lepe fotke! 🙂 Upam, da ti bo rama kmalu spet 100% služila!
Oj,
Naj bo še tako deževen dan, ko prispe tvoje sporočilo posije sonček.
Drži se in vse dobro. Vesna
Toliko lepih posnetkov ob takem vremenu se res ne vidi prav pogosto! Čestitam.Ja, pa še Reyu in Darkyju recite, da sta super.