V mesecu maju, mesecu mladosti, ko sem kratke rokave pospravil v omaro in na dan spet potegnil velur, ni bilo prav dosti lepih, sončnih dni. Pravzaprav bi jih lahko preštel na prste ene roke. Dež je bil naš skoraj vsakodnevni spremljevalec.    

Konec meseca pa je sneg pobelil še tiste malo nižje hribe. Kot sredi zime … 

Ravno za take razmere moja rama še ni prava, so pa lahko prijetni sprehodi tudi na malo nižje “griče”. Kobilja glava in pod njo Kobala sta ravno pravšnji. Če se nanjo povzpneš iz doline, je vzpona toliko kot na Krn.  A čez  udobje ga ni in do Stadorja vodi kar lepa, asfaltirana pot.

Tam se navadno vse začne. Pot na vrh, a tudi razgledi. Tudi tokrat je bilo tako. Če klikneš na ta naslov >>>  “Kobilja glava – obisk padalcev, 21-22.05.2013”, malo počakaš, da se  projekcija naloži, boš videl, kako je bilo.