Poleti še tako zgodnje vstajanje ne pomaga.  Dan te kaj hitro preseneti že sredi poti. Tudi tokrat je bilo nekaj podobnega .

Samo  slabe tri ure  novega dne je minilo in že sem vstal. Iz Kuhinje sem se po travnikih proti Krnu vzpenjal še v trdi temi. V upanju, da bo sonce zaspalo. Pa ni!

Tako je bilo … Krn – jutro, 18.05.2012.